Stres je eden najpogostejših dejavnikov, ki povzročajo nezadovoljstvo na delovnem mestu in potrebo po bolniškem dopustu.
Kar dve tretjini zaposlenih je izpostavljena psihosocialnim dejavnikom, ki lahko povzročijo stres. Stres pri delu občutimo, ko menimo, da gre za neravnovesje med zahtevami ali pritiski delovnega mesta ali viri, ki jih imamo na voljo za izpolnitev teh zahtev. Čeprav gre pri stresu za psihološko izkušnjo, lahko močno vpliva tudi na telesno zdravje ljudi. Lahko povzroči oslabitev obrambnega mehanizma, kar hitreje vodi do prehlada in viroze, stres pa je kriv tudi za daljši čas celjenja odrgnin in ureznin.
Pri delavcih stres negativno vpliva na delovno uspešnost, telesno in duševno zdravje ter dobro počutje, medsebojne odnose. Lahko se manifestira v obliki depresije ali anksioznosti, v težavah s koncentracijo in jasnim razmišljanjem, z utrujenostjo ter nespečnostjo in nekomunikativnostjo. Za delodajalce pa stres pomeni izgubo delovnih dni, nezadovoljstvo na delovnem mestu in zmanjšano delovno uspešnost.
Za vsako organizacijo je pomembno, da prepozna vzroke stresa na delovnem mestu:
Prekomerne zahteve
Ljudje zmoremo opravljati zelo zahtevno delo, kjer se soočamo z mnogimi izzivi in pritiski. A zahteve lahko povzročijo stres, če čutimo, da nalogam nismo kos oziroma čutimo, da nimamo dovolj nadzora nad njimi. Do tega lahko pride zaradi več dejavnikov, kot so prevelika delovna obremenitev, zahteve po stalni razpoložljivosti za delo, visok čustven pritisk, prekratki roki, zahteve po veščinah in spretnostih, ki ne ustrezajo delu, ali celo občutki, da skrbi v zvezi s temi dejavniki niso sprejete in obravnavane v okviru delovnega mesta.
Pomanjkanje osebnega nadzora nad delom
Če nimamo pričakovanega nadzora, ali če nam drugi določajo tempo ter način dela, to lahko prispeva k občutku stresa.
Nezadostna podpora
Ko organizacija ne posreduje vseh potrebnih virov in informacij za opravljanje dela oziroma ne prepozna zahtev in potreb dela, čutimo pomanjkanje podpore in spodbude, kar vodi v stres.
Slabi odnosi (vključno z nadlegovanjem)
Povsem normalno je, da imamo razlike v mnenjih. Težava nastane, ko to privede do diskriminacije, nerešenih konfliktov in nesprejemljivega obnašanja (telesno ali verbalno nadlegovanje).
Nadlegovanje, ustrahovanje, trpinčenje ali psihološko nasilje se nanaša na ponavljajoče se, nerazumno obnašanje, usmerjeno proti zaposlenemu ali skupini zaposlenih, z namenom šikaniranja, poniževanja, razvrednotenja ali posredovanja groženj osebam, ki so tarča nadlegovanja. To vključuje tako fizično kot verbalno nasilje, socialno izolacijo in spolno nadlegovanje.
Konflikti v zvezi z vlogo ali pomanjkanje jasnosti
Stres je pogost pojav, ko ni jasno razložena vloga v organizaciji in odgovornosti; torej ne vemo kaj je naše delo oziroma kdo, naj bi neko delo opravljal, kar lahko vodi v konfliktne situacije s sodelavci in vodjo.
Slabo uvajanje sprememb
Spremembe v organizaciji lahko vodijo v negotovost in dvome, še posebej, če nismo dobro informirani o njih. Mnogokrat je manj stresno poznati manj prijetno resnico kot pa ostati v negotovosti.
Nasilje s strani tretje osebe
O tem največkrat govorimo pri delu s strankami, delu z denarjem, ali če je delavec na delovnem mestu sam. Nasilje pa zajema žalitve, grožnje in potencialno fizično nasilje.
Vsi ti vzroki vplivajo na uspešnost organizacije in zdravje zaposlenih, zato jih ne smemo zanemariti.
V naslednjem članku se bomo posvetili posledicam stresa tako za podjetja kot za zaposlene ter podali nekaj priporočil za zmanjšanje vpliva stresa.
Povzeto po e-vodniku o obvladovanju stresa in psihosocialnih tveganj Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu.