Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja:

• kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,

• ali je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni mogoče,

• kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so, ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

 

Ocena tveganja je temelj evropskega pristopa k varnosti in zdravju pri delu. Za to obstajajo dobri razlogi. Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja je treba uporabiti celovit pristop, ki upošteva različne korake ocenjevanja, različne potrebe posameznih delodajalcev in spremembe v delovnem okolju. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

V 2. členu Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja je zapisano, da je izjava o varnosti listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.

Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Dopolnjevati jo je dolžan ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu. Delodajalec mora izjavo o varnosti posredovati tudi svetu delavcev in sindikatom.

Pristop k ocenjevanju tveganja

Ocenjevanje tveganja je potrebno izvesti v korakih, ki vključujejo elemente obvladovanja tveganja. Ti koraki bi moral ustrezati večini podjetjem, zlasti pa malim in srednje velikim podjetjem.

 

1. korak – prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb

Na delovnem mestu poiskati vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotoviti, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.

 

2. korak – ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj

Ovrednotenje tveganja in razvrstitev po pomembnosti med resnostjo, verjetnostjo in višino škode.

 

3. korak – odločitev o preventivnem ukrepanju

Opredelitev ustreznih ukrepov za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.

 

4. korak – ukrepanje

Opredelitev načrta prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in njihovo dejansko izvajanje v praksi.

 

5. korak – spremljanje in posodabljanje

Po oceni tveganja je treba izdelati načrt za spremljanje in posodabljanje varnostnih ter preventivnih ukrepov. S tem korakom se zagotovili uspešnost teh ukrepov in ustrezno obvladovanje tveganja.

 

Opredeliti nevarnosti in tveganja za delovno mesto

Pri ocenjevanju tveganja posameznega delovnega mesta se moramo najprej vprašati: »Kakšni nevarnosti je lahko delavec izpostavljen?« Nevarnost je možen vir škode, ki nastane zaradi nepredvidenega dogodka. Nevarnost lahko opredelimo glede na izvor, (mehanska nevarnost, električna nevarnost, nevarnost nevarnih snovi,…), ali glede na naravo možne škode (nevarnost zmečkanin, nevarnost ureznin, nevarnost zastrupitve, požar,…).

Vsaka nevarnost je lahko stalno prisotna nevarnost gibanja delov stroja, električni oblok, nezdrava drža, emisija hrupa, visoka temperatura. Lahko pa se pojavi nepričakovano, nevarnost zmečkanin zaradi nepričakovanega zagona stroja, padec predmetov, delavca in drugo. Nevarnost je potrebno razvrstiti glede na pomembnost oziroma velikostjo škodo, ki jo lahko povzroči. Pomembna nevarnost je tista nevarnost, ki zahteva izvedbo ukrepov za odstranitev ali zmanjšanje tveganja v skladu z oceno tveganja. Opredelitev tveganja je kombinacija verjetnosti nastanka škode in resnosti te škode.

 

Vsebina ocene tveganja

V oceni tveganja je potrebno določiti katerim tveganjem so delavci izpostavljeni. Hkrati je potrebno tudi upoštevati vsa tista tveganja za katera bi lahko bili izpostavljeni pri delu. Ocena tveganja tako mora vsebovati:

identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti,

ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim,

verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom,

resnost nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in njihovih posledic,

odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo,

odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Izjava o varnosti in njena vsebina

Po izvedenem ocenjevanju tveganja je potrebno izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;

načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;

opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

 

V izjavi o varnosti z oceno tveganja se določi tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.