SEVANJE

08/16/2018
Ni komentarjev

DEFINICIJA SEVANJA

 

Fiziki sevanje opisujejo kot pojav, pri katerem se energija iz vira širi v obliki delcev ali valovanja. Sevanje je torej oddajanje in razširjanje valovanja ali delcev in s tem energije v prostor. Vendar uporaba pojma »sevanje« ni enolična: poleg pojava oddajanja in širjenja valovanja in delcev v prostor se lahko pojem sevanja uporablja tudi za energijo, ki se širi pri tem pojavu.

Od energije valovanja ali delcev, ki jih vir oddaja, je odvisno, kakšen učinek bo sevanje imelo na snov, skozi katero gre ali jo na svoji poti zadene. Če je ta energija dovolj velika, bo sevanje pri prehodu skozi snov iz atomov izbilo elektrone. V snovi se pojavijo ioni in zato taka sevanja imenujemo ionizirajoča sevanja. Sevanja, ki nimajo dovolj velike energije, da bi povzročila nastanek ionov, pa so neionizirajoča sevanja.

Kadar govorimo o valovanju, namesto o energiji raje razmišljamo o valovni dolžini ali pa frekvenci. Obe sta neposredno povezani s količino energije, ki se prenaša z valovanjem. Daljša valovna dolžina in hkrati nižja frekvenca sta značilni za sevanje, ki nosi manj energije in je neionizirajoče. Krajša valovna dolžina in hkrati večja frekvenca pa sta značilnosti sevanja, ki nosi več energije in je ionizirajoče.

 

VRSTE SEVANJA

 

V grobem lahko sevanja razdelimo na:

  • sevanja, pri katerem vir oddaja mehansko valovanje,
  • sevanja, pri katerem vir oddaja elektromagnetno (EM) valovanje in
  • sevanja, pri katerem vir oddaja delce.

 

Mehansko valovanje se lahko širi samo skozi snov, zato je mehansko sevanje možno le v mediju, ki je lahko plin, tekočina ali trdna snov. Najznačilnejši in najbolj znan predstavnih mehanskega valovanja je zvok, ki se od vira širi v obliki zgoščin in razredčin.
Elektromagnetno sevanje zajema oddajanje EM valovanja zelo različnih valovnih dolžin. Ker med elektromagnetnimi valovi različnih območij valovnih dolžin obstajajo precejšnje razlike, so se za posamezna območja valovnih dolžin uveljavila različna imena, vse skupaj pa imenujemo elektromagnetni spekter:
  • radijski valovi (vključno s TV in mikrovalovi),
  • infrardeči ali toplotni valovi (tudi infrardeči žarki ali infrardeča svetloba),
  • svetloba (tudi vidna svetloba),
  • ultravijolični (UV) žarki (tudi UV sevanje ali UV svetloba),
  • rentgenski žarki (tudi rentgensko sevanje) in
  • žarki gama (tudi gama sevanje).

 

Ob radioaktivnem razpadu nekaterih jeder se poleg elektromagnetnega sevanja gama sproščajo oziroma izsevajo tudi delci – elektroni in helijeva jedra – skupki dveh protonov in dveh nevtronov. Prvo imenujemo sevanje beta, drugo pa sevanje alfa. Tudi ti dve vrsti sevanja sta ionizirajoči sevanji. Snovi, za katere je značilen radioaktiven razpad, imenujemo radioaktivne snovi. Mnoge so prisotne v naravi, lahko pa jih naredijo tudi umetno z obsevanjem v reaktorju ali obstreljevanjem v pospeševalnikih.

 

Ionizirajoča sevanja (rentgenska naprava, radioaktivne snovi, jedrske reakcije):

  • UV žarki s krajšimi valovnimi dolžinami,
  • rentgenski žarki,
  • žarki gama,
  • žarki beta in
  • žarki alfa.

 

Neionizirajoča sevanja (monitor, radio in TV oddajniki, mobilni telefon, radar, žarnica):

  • radijski valovi,
  • mikrovalovi,
  • infrardeča svetloba,
  • vidna svetloba in
  • UV svetloba z daljšimi valovnimi dolžinami.

 

Človek je z razvojem znanosti in tehnologije izdelal posebne merilne inštrumente, s katerimi je mogoče zaznavati tudi drugovrstna sevanja, na primer sevanje gama ali pa radijske valove. Razvoj tehnologije ni le razširil spekter sevanja, ki ga lahko zaznavamo, omogočil je tudi koristno uporabo dolgovalovnih in kratkovalovnih elektromagnetnih sevanj, izkoriščamo pa tudi ultrazvok. Z njim je na primer mogoče zelo dobro očistiti kovinske površine, v medicini pa z ultrazvokom tudi preiskujejo notranjost človeškega telesa. Radijski /televizijski oddajnik in radijska/televizijska antena nam omogočata spremljanje programa, z radarjem je mogoče zaznati predmete, ki so daleč ali v megli, pa tudi mobilni telefoni za prenos informacij izrabljajo radijske valove.

 

Neionizirajoča sevanja za človekovo zdravje niso posebej nevarna. Ionizirajoča sevanja pa so zdravju lahko škodljiva, saj v celicah povzročijo nastanek prostih radikalov, zelo reaktivnih snovi, ki spremenijo delovanje celice. Lahko celo poškodujejo molekulo DNK v celičnem jedru, torej dedno informacijo, ki določa, kaj se bo v celici dogajalo. Kljub temu tudi ionizirajoče sevanje koristno uporabljamo marsikje v sodobnem življenju. Prav lastnost, da sevanje poškoduje celico, izrabljamo za uničevanje bakterij in uničevanje tumorjev. Lastnost, da ionizirajoče sevanje prodira skozi goste in trdne snovi, pa izrabljamo v zdravstvu za preiskave notranjih organov ter v industriji za preiskavo materialov. Če vire ionizirajočega sevanja uporabljamo s pametjo in upoštevamo načela varnega ravnanja z njimi, se nam jih ni potrebno bati.

 

 

 

 

Viri:

RAOPIS; Vse o sevanju, kar ne veste, pa bi želeli; številka 14; junij 2006

https://en.wikipedia.org/wiki/Radiation

https://en.wikipedia.org/wiki/Sievert