PRIPOROČILA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH POGOJEV V ČASU EPIDEMIJE COVID 19
Bolezen COVID-19, ki jo povzroča novi korona virus, je precej podobna drugim okužbam dihal, kot je npr. gripa.
Bolezen se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino nad 38°C, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Podatki kažejo, da v kar 80 % bolezen poteka blago in jo ljudje prebolijo brez zapletov.
Za preprečevanje okužb dihal, kamor spada tudi okužba z novim korona virusom, so učinkoviti vsakodnevni higienski ukrepi, ki pa jih je treba dosledno izvajati.
Kdo je najbolj ogrožen?
Starejši od 60 let (kadilci, starejši od 55 let), osebe na imunosupresivni terapiji ali tisti, ki uporabljajo biološka zdravila, nosečnice in osebe s kroničnimi obolenji dihal, srčno žilnega sistema, sladkorni bolniki na terapiji z inzulinom, in bolniki z boleznimi, ki zahtevajo trajno terapijo (astma, KOPB…) ter medicinsko osebje.
Kako se bolezen širi?
Glavni način širjenja okužbe je s kapljicami v izdihanem ali izkašljanem zraku ali z neposrednim kontaktom z obolelo osebo.
Potek bolezni
Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) povprečno traja od 1 do 14 dni (po nekaterih podatkih celo do 24 dni).
Najpogosteje bolezen poteka brez simptomov ali z blagimi prehladnimi znaki – pri večini kot vročina, suh kašelj, utrujenost in bolečine v mišicah.
Pri manjšem odstotku obolelih se pojavijo tudi glavobol, boleče žrelo, bolečine v trebuhu in driska.
Blag potek bolezni najpogosteje traja 4-7 dni, nato pa se pri nekaterih stanje izboljša, pri določenih ljudeh (predvsem iz ogroženih skupin) pa lahko pride do poslabšanja bolezni in potrebe po zdravljenju v bolnišnici, v skrajnih primerih do stopnje, ko potrebujejo umetno predihavanje.
Splošna higienska priporočila na delovnem mestu
● Roke si skrbno umivamo z milom in vodo, še posebej po kihanju in/ali kašljanju.
● V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke z najmanj 60 % alkohola (etanola, izopropanola).
● Preden zakašljamo ali kihnemo, si pokrijemo usta in nos z robčkom ali zakašljamo in kihnemo v zgornji del rokava in ne v svojo dlan.
● Pazimo, da se z rokami ne dotikamo oči, nosu in ust.
● Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
● V primeru, da zbolimo, ostanemo doma.
● V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi, in poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.
● Redno čistimo in po potrebi razkužujemo predmete in površine, ki se jih pogosto dotikamo (npr. kljuke, pulte, vse dostopne površine sten in oken, straniščne školjke, pipe umivalnikov ipd.).
Glavna priporočila za delodajalce in delavce za zmanjševanje tveganja okužbe
· Delodajalci naj opozorijo oziroma pozovejo delavce, ki so bolni, da ostanejo doma in upoštevajo navodila. Svetuje se opravljanje dela na domu v čim večjem obsegu. Odsvetujejo se ne-nujna službena potovanja.
· Oseba, ki izkazuje simptome ali znake okužbe dihal, naj ne hodi na delovno mesto, doma pa naj dosledno upošteva načela higiene rok in higiene kašlja
Ocena tveganja in ukrepi
1. Identificirajte delovna mesta s povečanim tveganjem za okužbo.
Poleg delovnih mest, kjer zaposleni prihajajo v stik s strankami ali zunanjimi izvajalci, so to tudi vsa delovna mesta:
- kjer je na istem mestu prisotno večje število zaposlenih,
- kjer prihaja do visoke fluktuacije ljudi
- kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj dveh metrov razdalje. Poiščite tudi ostale kritične točke v podjetju, kjer se zbira ali izmenjuje večje število oseb, kot so npr. jedilnice, garderobe, vhodi v podjetje, dvigala….
2. Poiščite možne rešitve za zmanjševanje stikov med zaposlenimi na kritičnih točkah in na delovnih mestih s povečanim tveganjem in jih čim hitreje implementirajte, npr.:
- drseči delovni čas v izogib gneči na vhodih v podjetje,
- več terminov za malico ali podaljšanje časa za malico,
- malicanje v pisarnah,
- prerazporeditev stolov v jedilnicah,
- omejevanje ne-nujnih medsebojnih stikov v podjetjih,
- ukinjanje odmorov za kajenje in drugih oblik zbiranja delavcev v skupine,
– reorganizacija proizvodnih procesov s ciljem redčenja števila zaposlenih v prostoru
3. Nujna je higiena delovnega mesta Pomembno je redno čiščenje in razkuževanje površin, posebno na bolj frekventnih točkah. Obvezno je čiščenje površin po končani izmeni. Ne pozabiti na kljuke, tipkovnice, sanitarije. V primeru pomanjkanja čistilnih in dezinfekcijskih sredstev je možno čistilo pripraviti z mešanjem belilnih sredstev in vode (npr. 1 L varikine v 9 L vode).
4. Samozaščita in odgovornost do drugih Potrebno je kontinuirano izobraževanje in informiranje zaposlenih o splošnih higienskih ukrepih, sprememb v organizaciji dela ter o odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Vodje naj bodo zgled ostalim.
5. Prerazporeditve in čakanje na delo V kolikor bo zaradi zagotavljanja varnih delovnih pogojev v podjetju potrebno nekaterim delavcem odrediti čakanje na domu, svetujemo, da imajo pri tem prednost naslednje bolj ogrožene skupine zaposlenih:
– delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih – delavci na kemoterapiji
– nosečnice
– težja srčno-žilna obolenja
– sladkorna bolezen na inzulinu
– stanja po kapi
– težje bolezni dihal
– rak (aktiven v zadnjih 5 letih)
– kronične bolezni jeter
– kronična ledvična bolezen
– delavci, stari nad 55 let
– ostala obolenja po presoji zdravnika
V primeru, da delavec izpolnjuje katerega od zgornjih pogojev, to pove svojemu nadrejenemu in/ali kadrovski službi, ki se odloči, da delavca umakne iz delovnega procesa. V kolikor delavec razloga delodajalcu ne želi povedati ali le ta v razlog dvomi, se delavca napoti k oz. konzultira pooblaščenega specialista medicine dela, ki na podlagi zdravstvenega stanja delavca in presoje tveganja za okužbo pri delavčevem delu predlaga nadaljnje ukrepe.
7. Začasna prekinitev delovnega procesa, kjer z organizacijskimi in higienskimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnih delovnih pogojev, svetujemo začasno prekinitev delovnih procesov.